Glasbena in baletna šola Karola Pahorja Ptuj

Trobila

Pozavna

Majda Kramberger

Zmago Štebih

Trobenta

Helena Bezjak

Majda Kramberger

Zmago Štebih

Rog

Helena Bezjak

 

Evfonij

Helena Bezjak

Majda Kramberger

Zmago Štebih

Tuba

Helena Bezjak

Zmago Štebih

Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.

Medtem ko je pri pihalih cev, v kateri niha zračni steber, ravna in pogosto tudi lesena, sestavljajo trobila okroglasto zavite kovinske cevi s kombinirano cilindrično – konično menzuro. Tako kot pri vseh aerofonih instrumentih, je višina osnovnega (najnižjega) tona odvisna od dolžine cevi. Daljša kot je cev, nižji je ton. Trobila se od pihal razlikujejo seveda še po načinu vnašanja zraka v instrument; izvajalec v kovinski ustnik trobila vnaša zrak tako, da s tresenjem ustnic določa višine željenih tonov (proizvede ton že na samem ustniku), izvajalec na pihalnih instrumentih pa ne.

Pozavna

POZAVNA ali trombon je glasbilo iz družine trobil.

Današnjo podobo je dobila že v 15. stoletju. Ton spreminjamo s cevjo na poteg z razliko od drugih trobil pri katerih pa to opravimo s pomočjo ventilov. Če na pozavni želimo zaigrati nižji ton potisnemo cev na poteg naprej s čimer podaljšamo tako cev kot zračni steber. Prednost tega načina igranja je v tem , da lahko glasbenik pozavnist drsi od tona do tona.

Poznamo več vrst trombona ali pozavne. To so altovska, tenorska in basovska pozavna.

Priporočljiva starost za učenje pozavne je 9 let do 18 let.

Trobenta

Je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil. Sestavljena je iz cilindrične cevi, ki je vodena vzporedno v dveh zavojih in se zaključuje z lijakastim odmevnikom; in iz kotlastega ustnika. Današnja »kromatična« trobenta ima tri ventile. Po uglasitvi poznamo več vrst trobent. Standardna uglasitev je v B, v uporabi pa so še C, A, F, D, Es, bas in pikolo trobente.

Zgodovinske kronike govorijo o nastanku trobente že v starem Egiptu, kjer so bile uporabljene predvsem v vojaške in signalne namene. Ohranjeni sta dve trobenti iz 2. tisočletja pred našim štetjem; ena srebrna in ena bronasta, najdeni leta 1023 v Tutankamonovi grobnici. Ti instrumenti so kot predhodniki današnje trobente imeli ravno cev, šele v 15. stoletju pa se je cev začela zvijati, najprej v obliki črke S, kasneje pa v krožni obliki, ki je podobna današnjemu instrumentu.

V umetniškem smislu zasledimo trobento v zgodnjem 12. stoletju. Trobenta je imela dolgo le omejen obseg tonov, ki jih je bilo moč zaigrati, šele med letoma 1818 in 1830 pa jo je izum ventilov spremenil v kromatični instrument in s tem povečal njegovo zmožnost uporabe.

Način izvajanja na trobento je postal vedno bolj virtuozen in je konkuriral pihalnim in godalnim instrumentom v orkestru. Preko Jazzovskih glasbenih zasedb se je uporaba trobente razširila na vse zvrsti popularne in zabavne glasbe.

Najvidnejši trobentarji: Arturo Sandoval, Dizzy Gillespie, Maynard Ferguson, Maurice Andre, Wynton Marsalis, Louis Armstrong, Miles Davis, Jon Faddis in drugi.

Priporočljiva starost za začetek učenja trobente je 9 let do 18 let.

Rog

Je eno najstarejših glasbil sploh. Primitivni rogovi iz katerih se je skozi mnoge različice razvil današnji instrument, segajo v prazgodovinsko obdobje.

To krožno zavito trobilo večji del svoje zgodovine ni imelo ventilov (te je dobilo leta 1820). Do takrat je s prepihovanjem bilo možno izvajati le naravne, alikvotne tone. Rog je član družine trobil in je sestavljen iz približno tri do štiri metrov dolge cevi z zvonastim odmevnikom na koncu.Zvok roga je zelo bogat, saj ima med trobili najširši spekter alikvotnih tonov. Zaradi tega spada izvajalsko med najzahtevnejše in intonančno najbolj občutljive instrumente. Od ostalih trobil se razlikuje tudi po tem, da ventile pritiskamo z levo roko. Rog je danes nepogrešljiv inštrument v simfoničnih orkestrih, pihalnih orkestrih, komornih skupinah in drugih glasbenih sestavih.

Priporočljiva starost za začetek učenja igranja na rog je 9 let, odkar so v uporabi otroški rogovi, pa lahko z učenjem pričnejo že mlajši otroci.

Evfonij

EVFONIJ je nizko trobilo z ventili. Ime je dobil po grški besedi »euphonion«, kar pomeni sladko zveneti. Zaradi bogatega in polnega tona se vse bolj uveljavlja kot solistični instrument. Nepogrešljiv je v raznih komornih zasedbah in orkestrih, predvsem pihalnih. Različica evfonija, v pogovornem jeziku imenovana »BARITON« je kot basovski instrument nepogrešljiva v narodnozabavnih ansamblih. Primerna starost za začetek igranja evfonija je 11 let, če otrok kaže primerne telesne in glasbene dispozicije pa lahko z igranjem prične že prej.

Tuba

TUBA je velik glasbeni instrument iz družine basovskih trobil z ventili. Različice brez ventilov so nastale že v starem veku. Sodobna tuba z ventili je svoj razmah doživela v 19. stoletju. Tubo med trobili lahko enačimo s kontrabasom pri godalih. Glede na obliko instrumenta razločujemo dva glavna tipa tub; pravi model tub in helikon. Cev pri tubi je nekajkrat zavita, dolga približno 6 metrov. Za igranje se uporablja ustnik kotlaste oblike. Notni zapis je v basovskem ključu.

Šolanje traja 6 oz. 8 let, primerna starost je za začetek igranja je 13 let oz. je odvisna od sposobnosti in moči posameznika.

Učenci Glasbene Šole Karol Pahor Ptuj

Accessibility
'